INTERVIEW, o. Gavril

1. Va{e Visokoprepodobie, o. Gavril, na 26 januari 2006 godina, zaed-no so Negovata Visokopreosvetenost, Mitropolitot Prespansko-pela-goniski i Administrator Avstralisko-novozelandski, g. Petar, pristig-navte vo Avstralija kako klirik na Makedonskata Pravoslavna Eparhija za Avstralija i Nov Zeland. Ka`ete ni ne{to za Vas… Da po~neme od Va-{eto rodno mesto.

- Roden sum vo [tip. Gimnazija, so nasoka ÄinformatikaÄ, zavr{iv vo [tip. Potoa, vo 1992 godina, se zapi{av na Teolo{kiot fakultet vo Sko-pje, koj podocna go zavr{iv. Za vreme na moeto studirawe se zapoznav so mojot duhoven otec, Vladikata Naum, koj kako svetogorski monah vo tie go-dini na pomasovno duhovno budewe (prete`no kaj mladite lu|e) vo Make-donija ni be{e obrazec za mona{tvoto. ^esto gi posetuvav negovite manas-tiri i se u~ev za su{tinata na mona{tvoto, za mona{kiot na~in na `ive-ewe vo tihuvawe, za neprestajnata Isusova molitva. I ete, sega sum vo ma-nastir… za {to sum mu mnogu blagodaren na mojot vo Hrista starec. Zatoa {to mi gi otvori vistinskite vrati i me povede po vistinskiot pat na spa-senieto, kon Samiot Bog i Spasitel na{ Isus Hristos. Kako {to stoi vo svetoto Evangelie, Toj e ÄPatot, Vistinata i `ivototÄ i Äkoj veruva vo Nego nema da vidi smrt, tuku }e ima `ivot ve~enÄ (Jovan 11, 25).

Posebno sum mu blagodaren i na Negovata Visokopreosvetenost, Mi-tropolitot Prespansko-pelagoniski g. Petar, koj kako arhierej-admini-strator na ovaa eparhija od na{ata Crkva me izbra tokmu mene za ovoj ne mal podvig, koj sum nedostoen da go nosam - na vozobnovuvawe na duhovniot i na mona{kiot `ivot me|u na{ite iselenici vo ovoj del od svetot.

2. [to Ve motivira{e da se zamona{ite?

- Sekoga{ sum se trudel i sum sakal na ona {to go pravam celosno da mu se posvetam. No, prethodno, so {to i da se zafatev vo eden moment se soo~uvav so nekakvo razo~aruvawe … Namesto sloboda i zadovolstvo od patot koj{to ovde ili onde go izbirav za svoeto izgraduvawe kako li~nost i vosovr{uvawe, nao|av izvesna nedovolnost, zarobuvawe i nedostatok vo prifatenata cel. S¢ dodeka vistinski ne poveruvav vo Boga i ne re{iv celosno da Mu se predadam. (Monahot ni{to ne mo`e da go spre~i da ~ekori po tesniot pat na hristijansko vosovr{uvawe, samo ako so neizmenlivo sil-na volja i `elba postojano Mu go posvetuva svojot `ivot na Boga).

I tuka na po~etokot barav, se ispituvav, analizirav… Do edna ve~er koga bev gostin vo manastirot na Sveti Leontij vo Vodo~a, koga mojot du-hovnik me povika da prisustvuvam na eden sinaksis na otcite monasi (sobir na koj se razgovara za duhovniot `ivot i za molitvata). Ni zboruva{e za Äo~istuvawetoÄ od strastite i od grevovite i za Äotvaraweto na srceto za BogaÄ, za Äneprestajnata umnosrde~na molitvaÄ. Dotoga{ imav pro~itano mnogu knigi, no toa {to go ~uv taa ve~er nikade go nemav pro~itano. Toga{ sfativ deka toa e ona po {to celiot svoj `ivot kopneev i go barav, pa na ispoved istata ve~er, so zborovite {to Mu gi rekol Sv. apostol Petar na na{iot Gospod, mu ka`av i jas na mojot starec: †Kade bi mo`el jas da odam sega? Ti ima{ zborovi za `ivot ve~en.# (Jovan 6, 68).

3. Raska`ete ni podetalno kako pominuva eden mona{ki den vo ma-nastirot za da mo`at na{ite vernici poblisku da se zapoznaat so mo-na{kiot `ivot.

- Mona{kiot `ivot nadvore{no gledano e ednoli~en i zdodeven, no su{tinata na toj `ivot e vnatre{na i skriena od okoto na svetovniot ~o-vek. Sekoj manastir si ima svoj tipik (pravilo na zaedni~koto bogocen-tri~no `iveewe), iako vo osnova tipicite na op{te`itelnite manastiri mnogu ne se razlikuvaat.

Nie go prifativme asketsko-isihasti~kiot tipik na pove}eto sveto-gorski manastiri. Spored nego se stanuva rano nautro i se sobirame na si-naksis, kade starecot (duhovniot otec) ka`uva pouki za molitvata, a potoa se povlekuvame sekoj vo svojata kelija (soba) vo mir i ti{ina na brojanica da ja ka`uvame kratkata Isusova molitva ÄGospodi Isuse Hriste, Sine Bo-`ji, pomiluj me, gre{niot (gre{nata)Ä ili samo ÄGospodi Isuse Hriste, po-miluj meÄ. Po toa nekolku~asovno ka`uvawe na molitvata se sobirame na li-turgija vo crkva - Bo`estvena Liturgija slu`ime sekoj den - i se pri~estu-vame so Svetite Tajni. Potoa mal odmor, pa trpeza, i po nea se zafa}ame so svoite sekojdnevni manastirski poslu{anija. Vo tekot na denot povtorno se povlekuvame vo kelija (vo zavisnost komu koga vremeto i dol`nostite na poslu{anieto mu ovozmo`uvaat) zaradi ispolnuvawe na li~noto molitveno pravilo, no i za da osvoime u{te malku vreme da Mu se pomolime na Boga vo osamenost. Popladne se sobirame vo crkva na Ve~erna bogoslu`ba, po nea imame vtora trpeza, malku odmor, a rano nave~er povtorno vo crkva na t. n. Malo pove~erie go ~itame akatistot kon Presveta Bogorodica {to mu e po-sveten na svetoto Blagove{tenie. Po ova denot zavr{uva i sekoj si odi vo svojata kelija za da prodol`i so molitvata i da se odmori.

Gledate, navidum mona{kiot `ivot e mo`ebi zdodeven, no sr`ta na toj `ivot e vnatre vo srceto, kade {to ima tolku neosvoeni prostori, {i-ro~ini i dlabo~ini, za ~ie osvojuvawe (preobrazuvawe kon Hristos i kon bezuslovna qubov za na{iot bli`en) i dvaeset i ~etirite ~asa vo denot na monahot mu se malku.

Zaradi op{tiot ~ovekov pad na{eto srce e zarobeno od strastite i zatvoreno za Boga, a na{iot um pomra~en za bezgrani~nite Bo`ji tajni. A monahot se oddeluva od svetot i se povlekuva vo manastir za da mo`e, preku molitven trud i poslu{anie kon svojot starec i duhoven otec, da napreduva vo ~isteweto na srceto od strastite i vo prosvetluvaweto na umot so bla-godatta Bo`ja do sostojba na Äobo`enieÄ i na Äsovr{en ma`Ä (vo merata na rastot Hristov), do duhovni viso~ini na ÄsozercanieÄ i nasladuvawe so ne-sozdadenite Bo`ji energii, koi okoto na svetoven ~ovek ne mo`e da gi vidi i na um na svetoven ~ovek ne mo`e da mu dojdat (1 Kor. 2, 8).

4. Vie ste prv kalu|er na Makedonskata Pravoslavna Crkva vo dija-sporata. [to zna~i Va{eto doa|awe vo Avstralija i kakvi promeni o~e-kuvate vo duhovniot `ivot na vernicite vo dijasporata?

Monasite (kalu|erite) se plod na ne~ie pokajanie. Ako eden narod ima vistinsko pokajanie, }e ima i monasi kako plod na toa svoe pokajanie… [to zna~i deka i moeto doa|awe ne e slu~ajno i ne e moja zasluga, tuku plod na pokajanieto na mojot narod {to e ovde, vo ovaa dale~na zemja. A za toa svedo~i i srde~niot priem so koj sum do~ekan, pa iako sum tolku daleku od mojata zemja, jas po ni{to ne se ~ustvuvam taka, makar {to sekade e zemjata Gospodova, a nie sme `iteli ne na zemnite dr`avi i carstva, tuku na Car-stvoto {to }e dojde, odnosno na Nebesniot Erusalim.

Nekoga{ Sv. Ap. Pavle vo svoeto prvo obra}awe do Korintjanite im vele{e: “Jas posadiv, Apolos poli, no Bog napravi da izraste. Zatoa, nitu onoj, koj sadi, e ne{to, nitu, pak, onoj {to poliva, a se e Bog, Koj pravi da izraste. Koj sadi I koj poliva se ednakvi, no sekoj ke ja dobie svojata nagrada spored svojot trud. Nie sme Mu sorabotnici na Boga, a vie ste Bo`ja niva, Bo`ja zgrada (1 Kor. 3, 6-9).” Taka i ovde, i pred moeto doa|awe, nekoj rabotel na nivata Bo`ja. Postavil dlabok plug i go poseal dobroto seme. [to o~ekuvam i samiot ne znam, Gospod znae. S¢ e delo Bo`jo, nie sme samo slugi negodni.

5. Vie znaete da slikate ikoni?

- Da, otec Teofil (sve{tenomonah vo manastirot na Svetite ~etiri-eset Sevastiski ma~enici vo Bansko), spored mene eden od najdobrite iko-nopisci kaj nas, pa i po{iroko - mi ja dade osnovata vo crtaweto. Vo Make-donija i vo Makedonskata Pravoslavna Crkva vo poslednite godini se razvi edno ~ustvo za avtenti~nost i za vra}awe kon na{eto predanie, se vozobno-vija vizantiskiot (stariot) makedonski crkoven ikonopis i peewe. Rekov Äse vozobnovi starotoÄ a ne Äse pojavi novotoÄ zatoa {to toj ikonopis i toa peewe otsekoga{ postoele i bile neguvani vo na{ata Crkva… I ne samo toa tuku i na{ite predci bile tvorci na takvi dela. Na primer, vo vizantis-kiot ikonopis eden od najubavite i najpoznati stilovi e tokmu onoj na Ma-kedonskata {kola, predvodena od nezamenliviot i nedosti`en Emanuel Panselin, koj go `ivopisal Protatonot (sobornata crkva) na Sveta Gora. Negovite u~enici Mihail i Evtihij slikale vo pove}e na{i crkvi i mana-stiri, ostavaj}i zad sebe remek-dela koi i denes se smetaat kako neprocen-livo bogatstvo vo umetni~koto crkovno nasledstvo. Isto e i so peeweto. Na{ite patroni, svetite Kliment i Naum, me|u drugoto bile i tvorci na prekrasni duhovni himni. ÄAngeloglasniotÄ se narekuva sv. Jovan Kukuzel, koj poteknuva od okolinata na Debar i e najpoznatiot muzi~ki crkoven tvo-rec i peja~ vo seta Pravoslavna Crkva. Vo 19 vek gi imame episkopot Jovan Harmosin i arhimandritot Kalistrat Zografski, a i mnogubrojni drugi. Denes pak, vo na{ite crkvi se upotrebuva t. n. ÄMokraw~evo peeweÄ ili ka-ko {to pi{uva na u~ebnicite: Srpsko narodno pojawe. Toa peewe do{lo vo na{ata Crkva vo triesettite godini od minatiot vek koga makedonskite te-ritorii potpadnale pod srpska jurisdikcija. Toa peewe denes i samite Srbi poleka go isfrlaat od crkovnata upotreba. I toa Go slavi Boga, no sepak staroto peewe i slikawe go sozdavale sveti lu|e, vdahnoveni od Svetiot Duh, a drugoto lu|e so gre{en i necrkoven `ivot.

6. I za kraj, koja e Va{ata poraka za na{ite vernici?

Koga dojdov vo Avstralija mnogumina me pra{aa i slu{nav za stravot od bliskosta na doa|aweto na antihristot. Toa pra{awe go izbezumuva ~o-veka, go pravi ispla{en, voznemiren, i otsuten od realnosta… {to e i name-rata na ne~estiviot.

Doa|aweto na antihristot e realnost i }e se slu~i eden den, a koga nikoj ne znae, osven Otecot Nebesen. Zatoa ne veruvajte na niedno takvo proro{tvo, iako realnata sostojba vo svetot poka`uva deka vremeto e mno-gu blisku. Toa mo`e da se slu~i i utre i zadutre ili za nekoja godina, no i za iljada godini. Ova pra{awe ja voznemiruvalo Crkvata od po~etokot. Se se-}avate deka i Sv. apostol Pavle im pi{uva za toa na soluwanite (2 Sol. 2), pa ete antihristot, i posle re~isi 2000 godini ottoga{, s¢ u{te ne e dojden.

Negovoto delo e da go zapla{uva narodot Bo`ji i da see voznemire-nost vo na{ite srca, no jas }e re~am: nema od {to da se pla{ime i vozne-miruvame. Nie da se podgotvuvame kako da }e se slu~i toa u{te utre. Preku ispoved, post, molitva, pokajanie, dobrodeteli - a kako pe~at i polnota na seto toa so redovno pri~estuvawe so Pre~istite i `ivotvorni Hristovi Tajni - da se potrudime vo povigot na o~istuvawe na na{eto srce od stra-stite, za otvaraweto na srceto za Boga, i da ja aktuelizirame polnotata na kr{tenskata blagodat na Svetiot Duh vnatre vo svoite srca. Da se ispol-nime so sekoe dobro delo. Mirot i Qubovta vo na{ite srca da ni bidat edinstveniot kriterium, i so toa }e go popre~ime doa|aweto na antihris-tot, i }e si pomogneme i sebesi i na drugite okolu nas.

I za kraj, toa {to go naslediv kako predanie vi go prenesuvam i vam: molitvata ÄGospodi Isuse Hriste, Sine Bo`ji, pomiluj me gre{niot (gre{-nata)Ä, ili pokratkata nejzina verzija ÄGospodi Isuse Hriste, pomiluj meÄ povtoruvajte ja postojano, vo sekoja prigoda, a osobeno koga }e vi e te{ko i se nao|ate vo isku{enie.

Blagodatta na na{iot Gospod Isus Hristos, qubovta na Boga Otecot i zaednicata na Svetiot Duh da bidat so site vas!