otec Gavril

Ova za~alo od Evangelieto e posveteno za site svtiteli, koi se vistinski svetila na Crkvata i nositeli na netvarnata svetlina Bo`ja. Nea tie ja nosele vo svoite srca i go prosvetluvale svetot, pred s#, so svojot li~en primer i delo, a potoa i so zbor.

Takvi se i svetite bra}a Metodij i Kiril – slovenskite prosvetiteli i u~iteli, koi bile Makedonci od Solun, od rod znaen – majka Marija i tatko Lav. Tatko im Lav bil visok ~inovnik vo Vizantiskata imperija.

Tie bile 7 bra}a, a Konstantin, odnosno sv. Kiril, bil najmaliot od site. Toj se odlikuval so mnogu bistar um. Na svoja 7 godi{na vozrast imal son, kade {to mu prinesuvaat mnogu devojki za da si izbere edna za `ena, i toj ja izbral najubavata me|u niv, po ime Sofija, odnosno Premudrosta Bo`ja. Zatoa, toa dete u{te od svoeto detstvo bilo zaedno so Premudrosta Bo`ja.

Eden den, letaj}i gi so drugite deca svoite jastrebi, negoviot jastreb koj{to mnogu go sakal, se vivnal vo visinite, duvnalo silen vetar i go odnel i toj nikoga{ ne se vratil, za {to mladiot Konstantil mnogu `alel i ta`el. I {to e za~uduva~ko za edno dete, do{lo do eden svoj mnogu ostroumen i seriozen zaklu~ok: Zar e takov ovoj `ivot {to namesto vo radost, toj vo `alost prebiva? Od denes }e pojdam po drug pat, podobar od ovoj. Ne sakam da gi tro{am svoite denovi vo mete`ot na ovoj `ivot!

Toga{ sfatil deka ne treba da se vrzuva za ni{to svetovno, i deka treba da `ivee edinstveno za Carstvoto Nebesno, odnosno za Boga. I navistina se oddal na bogougoden `ivot, go izu~uval Svetoto Pismo, delata na svetite otci, a osobeno delata na sv.Grigorij Bogoslov. Se podvizuval vo ~uvaweto na svoeto srce od strastite i zatoa u{te kako mlad go dobil darot na ~istoto srce i svetlinata vnatre vo nego, a taa svetlina ne se krie i stava pod poklop tuku v ku}i na site da im sveti. Taka {to. iako mlad po godini. bil rakopolo`en za sve{tenik i postaven kako bibliotekar vo Patrijar{iskata biblioteka, a podocna bil povikan za profesor na Filosovskiot univerzitet vo magnaurskata {kola, koja bila najpoznatata {kola vo svoe vreme, a sveti Fotij Carigradski go imale za svoj dekan, koj se smetal za najobrazovaniot ~ovek vo toa vreme. Sveti Kiril bil izbran i kako prv me|u u~itelite. Toj predaval filosofija, odnosno Dogmatika i zatoa e poznat kako Konstantin-Kiril Filososof. I vo me|uvreme. u{te od mladi godini mu bile dovereni nekolku misii da odi me|u neznabo{cite za da go propoveda slovoto Bo`jo i da ja brani svetata Pravoslavna vera. Edno vreme toj se povlekol vo manastir, a i ~esto go posetuval svojot postar brat Metodij koj toa vreme ve}e bil zamona{en.

Negoviot brat Metodij, najprvo go izbral bra~niot i svetoven `ivot, i zaradi svojata dobrina, hrabrost i mudrost brzo napreduval vo svetovnite tituli i ~inovi. Bil nazna~en i za arhont, odnosono voen na~alnik na slovenskoto kne`estvo, koe se prostiralo severno od Solun do te~enieto na rekata Bregalnica. Se misli deka negova prestolnina bila Strumica, odnsosno Vodo~a, kade vo toa vreme go napi{al prvoto slovensko delo “O pismenih”, koe bilo pi{uvano na slovenski jazik so gr~ko slovo. Iako svetoven vladetel, negovite zakoni bile bazirani na crkovna osnova, pred s#, na dobrodeteleniot, moralen i evharistiski `ivot.

Pominuvaj}i nekolku godini na taa funkcija, pri {to zaedno so svojot brat, Konstantin, ja izvr{ile nivnata Bregalni~ka misija, i otkako gi uvidel mete`ite na ovoj svet, so koe se misli deka imal tragi~na sudbina na svojata mlada familija, toj se otka`al od s# svetovno i privremeno, i svojot pogled go naso~il kon vi{noto i nebesnoto i ve~noto, zatoa {to ne sakal svojata du{a da ja vrzuva so ni{to ovozemno i minlivo. Se otka`al od site po~esti i s# {to imal, i se povlekol vo manastir na gorata Olimp, predavaj}i se so smireno poslu{anie i slu`ewe na site, telesna ~istota i podvig vo borbata na o~istuvaweto na svoeto srce od strastite i neprestajnata molitva na srceto.

I toj, isto taka, trudejki se vo toj podvig, napreduval brzo - gi pominal trite stepeni na duhovniot `ivot na o~istuvawe na srceto od strastite, prosvetlenie i obo`enieto. I vo negovoto srce se vmestila taa netvarna svetlina koja gi prosvetluva site, i na nego se ostvarile zborovite od Evangelieto: ne mo`e da se sokrie grad na vrv planina. Bil izbran za igumen i postaven vo eden manastir vo Polihron, koj vo toa vreme broel bratstvo od 70 monasi, a podocna zaedno so svojot brat Kiril bil povikan za golemata misija me|u Slovenite. Misijata ja zavr{ile uspe{no. Go preveduvaat Svetoto Pismo po~nuvaj}i so zborovite: Vo po~etokot be{e Bog i Bog be{e Slovoto i Slovoto be{e Bog i Liturgijata. Dvete osnovni na~ela i dvete najva`ni raboti vo `ivotot - Svetotot Pismo i Svetata Evharistija gi prosvetile narodite koi `iveele vo toga{na smrtna senka. I kako {to gledate denes, nivnoto delo, nivniot trag, nivniot plod seu{te postoi. Zatoa {t,o ako vidime koi se deneska pravoslavni, }e dojdeme do zaklu~ok deka toa se pred s# Crkvite na sv. Metodij i Kiril, {to zna~i deka tie svojot koren, svojot plug, go zarile tolku dlaboko {to ednostavno so pravo mo`eme da gi vbriome me|u najgolemite svetiteli vo Pravoslavnata Crkva.

Od seto ova mo`e da dojdeme do dva zaklu~oka. Edniot e deka naj~esto kaj na{iot narod slu{ame deka monasite bile prosti i neobrazovani lu|e {to svetite Metodij i Kiril go potvrduvaat sprotivnoto. Pred s#, tie bile monasi i najobrazovanite lu|e vo toa vreme i samite prosvetlile mnogu narodi. Vtoriot zaklu~ok e toa deka ako ~ovek ne go vozqubi Hrista so seto svoe srce, so seta svoja du{a i siot um vistinski i ne se otka`e od s# zemno, pa duri i od svojata du{a, ne go zeme svojot krst, {to i da pravi, sepak }e bide na zemjata i }e bide kako eden orel koj go zabil svojot nokt vo zemjata, i kolku da e golem i silen, ne mo`e da se vivne vo viso~inite.

@ivotot na svetitelite nam ni e daden da go sledime. Postojat tri tipa na lu|e. Edni- budalite koi vedna{ i bez razmisluvawe go otfrlaat i negiraat Boga, drugi koi gi ~itaat `itijata na svetitelite i se voodu{evuvaat, i tretite, najpametnite, koi ispolnivaat.