Na ovoj den, svetata Pravoslavna Crkva go slavi spomenot na svetoto Hristovo Preobra`nie na gorata Tavor, koe se slu~ilo pred o~ite na apostolate, koe vo su{tina e i nivno preobra`enie. Imeno, toj nastan vo Svetoto Evangelie se opi{uva na sledniov na~in: Gospod pred da pojde na svoeto slavno stradanie, se iska~il sam na gorata, i so sebe gi zel Petra, Jakova i Jovana. Toj se molel cela ve~er nasamo, a potoa se preobrazil, i Negovoto lice, ta duri i Negovata obleka, bile posjajni od denot i od sonceto.

Toga{ Bog im gi otvara duhovnite o~i na umot na Petar, Jakov i Jovan, i gi preobrazil za da mo`at da ja vidat delumno slavata Bo`ja. Nemo`ej}i da ja podnesat Hristovata Bo`estvena slava, se ispla{ile i padnale dolu na zemjata. Na nastanot se javile i Mojsej i Ilija, me|usebno razgovaraj}i za nastanite koi trebalo da se slu~at.

Ovoj nastan, Gospod Isus Hristos go poka`al za da gi utvrdi svoite u~enici, da go utvrdi seto ~ove{tvo do den denes, deka toj e vistinski Bog, Koj od predve~nost e roden od Otecot i vo vremeto se rodi od Marija Deva, i primi ~ove~ko telo i stana ^ovek - sovr{en Bog i sovr{en ^ovek. Negovoto ~ove~ko telo kako paravan, kako zavesa, go krie{e negovoto Bo`estvo, i zatoa nie, lu|eto, mo`evme da razgovarame i da se dru`ime so Nego kako so ~ovek. Me|utoa, zad negovoto ~ove~ko telo se krie{e Negovoto Bo`estvo.

Preku preobra`enieto, Gospod ni poka`a deka nastanite koi {to sledat - Krstot, stradanieto, slegnuvaweto vo adot, voskresenieto - se realni i vistiniti, i deka se od Boga predvideni za na{eto spasenie. On gi izbra ovie trojca apostoli za da bidat svedoci na negovoto Bo`estvo i da svedo~at za Nego, za preku nivnoto svedo{tvo nie da poveruvame deka Hristos e vistinskiot Bog i na{ Spasitel.

Trojcata bile izbrani zaradi toa {to bile malku porevnosni i popodgotveni od drugite, i od druga pri~ina {to so niv (so apostolate), bil Juda, koj bil nepodoben da u~estvuva na toj nastan, pa Gospod za da ne go ostavi sam i da ne se posomneva i podocna da ne se opravda za svoeto predavstvo, gi ostava i drugite apostoli so nego. Gi izbira samo Jakov, Jovan i Petar, kako praobrazba na trite dobrodeteli - verata, nade`ta i qubovta. Petar ja pretstavuva verata, Jakov nade`ta, a Jovan qubovta.

Ponatamu, se veli deka Mojsej i Ilija bile so Nego razgovarajki za Negovoto Bo`estvo i nastanite {to }e dojdat, i deka ova {to sega se slu~uva e pretska`ano od prorocite u{te pred mnogu vekovi. Mojsej e pretstavnik na zakonot, Ilija na prorocite, Mojsej e pretstavnik od mrtvite, a Ilija, koj {to bil `iv odnesen na neboto, e pretstavnik na nebesata. Zna~i, celata tvorevina svedo~i za ovoj nastan, za Bo`estvoto Hristovo i za voskresenieto Negovo {to }e dojde podocna.

I kako {to Gospod se iska~i na gorata Tavor, taka i nie treba da se iska~uvame na gorata na na{eto srce, odnosno na dobrodetelite i da go ostavime mete`ot na strastite na ovoj svet, pred se, tvorej}i gi ovie glavni tri dobrodeteli - verata, nade`ta i qubovta. Nie na toj na~in si gi ~istime svoite srca od strastite, se ~istime od grevot, od neverieto, somne`ot, gnevot, nequbovta, omrazata i se prosvetluvame. Na toj na~in i nie se prosvetluvame, i na{eto srce i na{iot um go prosvetluvame, i celite se preobrazuvame. Na toj na~in se udostojuvame da participirame i mo`eme da u~estuvame, da ja primame taa blagodat Bo`ja i da bideme u~esnici vo Bo`jata priroda, da bideme bogovi po blagodat. Svoevremeno, vo vtoriot vek, a podocna i vo tretiot, prvo sv Irinej Lionski, a podocna i sv Atanasij Alaeksandriski, }e re~at: Bog stana ~ovek, za ~ovekot da stane bog.

Vo trinaesetiot vek, edni zapadni teolozi monasi Varlaam i Akindin, koi pogre{no ja sfa}ale verata, racionaliziraj}i ja i davajki mu pove}e zna~enie na razumnoto, otkolku na duhovnoto, ne mo`ele da sfatat deka Bo`estvenite energii se netvarni, nesozdadeni, i zatoa se pojavila eresta koja vo toa vreme se ra{irila i prestavuvala seriozna zakana za Pravoslavieto i pravoslavnata askeza. Tie tvrdele deka Bo`estvenite energii se tvorenija Bo`ji, deka ne se Negova priroda i deka nie ne mo`eme da bideme u~esnici i primateli na tie Bo`estveni energii.

Tuka se javuva kako najgolem revnitel i branitel na pravoslavnata vera - sv. Grigorij Palama, koj se smeta kako bogoslov na bogoslovite i najgolem me|u bogoslovite. Toj ja sistematiziral celata teologija do toga{, i gi napi{al trite slova vo odbrana na isihastite, vo koi se pi{uva deka isihazmot, odnosno molitveno tihuvawe, podvigot na aksezata, e potrebno za nas, zatoa {to na toj na~in go ~istime svoeto srce od strastite i go prosvetluvame umot, koj {to molitveno se spu{ta vo srceto kako vo svoja su{tina - dom, i preku netvarnata Bo`estvena blagodat, celata na{a li~nost se obo`uva.

I nie, bra}a i sestri, ako sme vistinski u~enici Hristovi, ako sme vistinski hristijani, treba da `iveeme vistinski hristijanski i treba vistinski da Go slu{ame, odnosno da veruvame vo Boga, i ja ispovedame na{ata vera preku ispolnuvaweto na Negovite zapovedi, i na toj na~in }e ja ostvarime Negovata promisla za nas i na{eto nazna~enie da bideme sinovi Bo`ji, odnosno bogovi po blagodat. Amin