I PERIOD

- od sv. Apostol Pavle do naseluvaweto na Slovenite na Balkanot

Hristinjazicijata ili pokrstuvaweto na na{iot narod zapo~nuva u{te od najrano vreme, u{te vo I vek. Prvite podatoci za toa gi sre}avame vo Delata Apostolski 16 glava 9 stih: Preku no}ta ima{e Pavle videnie: stoe{e pred nego eden ~ovek Makedonec, koj go mole{e i mu vele{e: Premini vo Makedonija i pomogni ni. Sveti apostol Pavle go poslu{al povikot od angelot na makedonskiot narod i za prv pat od azisko tlo se prefrlil vo Evropa. Najprvo vo Filipi, vo toj del na Makedonija, prv grad, rimska kolonija, Slovoto be{e poseano na dobra zemja i rodi dobar plod. Sveta Lidija be{e prvata koja go otvori srceto za Hrista i go primi vnatre vo sebe, i taa i nejzinite doma{ni se pokrstija. I navistina Makedonija se poka`a kako dobra zemja za semeto, Slovoto Hristovo.

Iako Apostolite imaa isku{enija, sepak se osnovaa prvite hristijanski zaednici vo Makedonija, da ne re~eme i vo Evropa. Se rodi Crkva vo Filipi, Anfipol, Apolonija, Verija i Solun, so koi podocna sveti Apostol Pavle vo svoite poslanija se fale{e pred Ahajcite (Grcite) i Judeite za nivniot pobo`en i blago~estiv `ivot i izobilstvoto na balagodatta vrz Crkvite makedonski.

Sega sakam da razgledame edna druga, pomalku potskriena, strana od misijata na golemiot propovednik na Hristijanstvotot sv.ap.Pavle.Imeno site znaeme za trite golemi patuvawa na sveti Apostol Pavle, a samiot, pak, Apostol veli: Blagovestieto Hristovo go rasprostraniv od Erusalim i negovata okolina duri do Ilirik. (Rim.15,19). Vo toa vreme provincijata Ilirik bila sosedna na Makedonija, a so toga{nata teritorijalna podelba na Rimskoto Carstvo imala del i vo dene{na etni~ka Makedonija. Ovde sv.ap.Pavle go spomenuva Ilirik, a Ilirik ne se sretnuva vo negovite poznati patuvawa, {to zna~i deka Apostolot imal i drugi patuvawa {to ne se zabele`ani. Edno takvo patuvawe na Apostolot kaj neznabo{cite, spored predanieto, e deka stignal i do Dalmacija, za koe pak patuvawe ne se spomenuva vo Delata Aposolski i Poslanijata. Sega postoi pra{awe: Na koj na~in Apostolot stignal do tamu? Edno e sigurno, toa ne bilo avionski. Drug na~in e so brod. I ovaa mo`na varijanta mo`eme da ja eliminirame zatoa {to ne e vo duhot apostolate i efektivnoto misionerstvo. I tretata mo`nost e sv.ap. Pavle do Dalmacija da stignal po kopno, {to e i najverojatno. Ako e taka, vo toj slu~aj Makedonija e nezaobikoliva. Edno e sigurno - deka Evangelieto u{te vo toa vreme bilo propovedano niz cela Makedonija i mnogumina go prifatile i se krstile. Pa i del od 70-te Apostoli se makedonci. Aristarh i Sekund od Solun, Gaj od Dober (Dervija) koj se ubicira me|u dene{na Strumica i Valandovo, Sosipatr Pirov od Verija i Epafrodit koj e od Filipi.

Ponatamu od Delata Apostolski i od `itijata na svetiite mo`eme da pro~itame deka i drugi od apostolate, ne samo apostol Pavle, propovedale vo Makedonija. Sveti apostol Andrej Prvopovikan e prviot organizator na Makedonskata Crkva. Toj go postavuva sveti apostol Urvan za prv episkop vo Makedonija. Pokraj nego i sveti apostol Siluan bil prviot episkop na Solun. Sveti apostol Timotej odel po na{ive kraevi i gi raznesuval pavlovite poslanija po hristijanite. Sveti apostol i Evangelist Marko so svojata propoved ja “pro{etal seta zemja makedonska. Osven niv samostojno propovedale i sveti apostol i Evangelist Luka, Tit i Tihik. I da ne ja zaboravime po~esnata od Heruvimite i nesporedlivo poslavnata od Serafimite, Pre~istata i Preblagoslovenata, sekoga{ Deva Marija, Majkata Bo`ja, koja sakaj}i zaedno so najgolemiot od bogoslovite - apostol i Evangelist Jovan, da go poseti ~etvorodnevniot Lazar, namesto na Kipar pristignala na Atos. Predanijata za ovoj poluostrov velat deka koga Bogorodica stapnala na nego site idolski svetili{ta padnale i mesnoto naselenie poveruvale vo Nejzinot Sin, Gospod Isus Hristos. Bogorodica ostanala nekoe vreme na poluostrovot propovedaj}i go Hristovoto Evangelie. Podocna sveti car Konstantin go pr}a Erusalimskiot Patrijarh Kliment koj {to so sebe ponel edna Bogorodi~na ikona i go krstil tamo{noto naselenie. A samot sveti car Konstantin na poluostrovot podignal duri tri hrama. Po nego, sveti car Teodosij I Veliki gi razurnal site paganski hramovi i go podignal manastirot Vatoped. Negovata }erka Pulherija gi izgradila Ksiropotam i Esfigmen. So caricata Pulherija e svrzan eden nastan koj den deneska se pameti i po~ituva na Sveta Gora. Imeno koga taa sakaj}i da vleze vo Vatoped i se javil strog `enski glas spre~uvaj}i ja vo toa. Toa bil Bogorodi~niot glas i od toj nastan se do denes ne im e dozvolen pristap na `enite na Sveta Gora.

Ako gi zememe vo predvid `itijata na svetiite I arheologijata }e vidime i deka vo vremeto na hristijanskite progoni postoele crkovni zaednici t.n. doma{ni crkvi, kade {to se sobirale hristijanite na molitva i na Evharistija. Edna takva doma{na crkva e otkriena i kaj arheolo{kite nao|ali{ta vo Stobi, vrz koi podocna e izgraden prviot hristijanski hram vo R.Makedonija, nekade vo sredinata na IV vek.

Za vreme na goneweto zatvorite bile prepolni so hristijani i vo `itieto na sv.vm-ca Anastastija Odvrzitlka ( 22.12/04.01) se veli deka car Maksimilijan dal naredba site hristijani {to se po zatvorite da se ubijat vo edna no} za utredenta da mo`e da se zatvorat novi.

Makedonija dala golem broj svetiteli ma~enici, od koi nekoi bile rodeni kako hristijani. Golemite amfiteatari svedo~at za golemite podvizi na nebroeni hristijanski ma~enici. I da ne zaboravime deka prvite hristijanski crkvi se gradeni vrz mo{ti na ma~enici, a takvi crkvi - martiriumi gi ima mnogu vo Makedonija. I kako {to velat Otcite: Krvta na ma~enicite postanuva seme za novi hristijani. Mnogumina, pa i celi gradovi, gledaj}i gi nad~ove~kite podvizi na hristijanite go prifa}aat Hristos kako edinstven vistinski Bog I Spasitel i se pokrstuvale.

Godinata 313 se smeta za presvrtnica za celiot tek na hristijanskata istorija i istorijata voop{to. Car Konstantin ja prizna hristijanskata religija, samiot se pokrstuva i celoto Rimsko carstvo go priveduva preku kupelot na pakibitieto-preporoduvaweto. Toga{ i makedonskiot narod - divata maslinka se prikalemi na korenot od pitomata, Hristijanstvoto, iako oficijalno Makedonija pripadnala pod Konstantin vo 316 godina koja dotoga{ bila pod Likinij.

Vo toa vreme narodot ja prifa}a{e novata vera i se pokrstuva{e. Pri arheolo{kite iskopuvawa na anti~kiot grad Bargala, pred golemiot baptiserium e pronajdena moneta so likot na sv.car Konstantin {to ni svedo~i za vremeto na pokrstuvaweto na makedonskiot narod.

Koga, pak, na carskiot prestol doa|a Julijan nare~en Otstapnik (361-363 n.e.), povtorno za kratok period se vra}a paganstvoto vo rimskata imperija i povtorno nastanuva vreme na progon na hristijanite. Toga{ propovednicite Timotej, koj u~estvuva na Prviot Vselenski Sobor vo Nikeja 325god., Evsevij i Teodor begaj}i od yverskata raka na Otstapnikot, od Nikeja preku Solun se zasolnile vo Tiveriopol, dene{na Strumica, i tuka, kako {to iznesuva `itieto na petnaesette Tiveriopolski sve{tenoma~enici, na{le bogata so izobilni klasovi niva na Hrista, (narod pokrsten i so bogougoden `ivot) i Teodor ( ) stanal episkop na Tiveriopolskata Crkva. Podocna se im se pridru`at i drugi, stanuvajki sevkupno petnaeset, i `iveele vo manastir slu`ej}i Mu na Boga i propovedaj}i go Hristovoto Evangelie, i ne ostana vo Tiveriopol (Strumica) i okolinata nekoj da go po~ituva idolopoklonstvoto. A pak koga na vlast do{ol sv.car Teodosij Veliki toj ja ukinal paganskata religija, go zatvoril nivniot univerzitet i gi sru{il idolskite hramovi i podignal hristijanski. Toj prestojuval i vo Makedonija, Solun mu bil omilen grad, a vo Stobi imal svoja palata.

Ako ja zememe vo predvid i arheologijata kako nauka na izvor na istoriski podatoci }e dojdeme do u{te pojasna slika za Makedonija vo minatoto. Denes postoi izrekata: Istorijata na Makedonija pod zemja le`i i vistinita e. Deneska so mnogubrojni arheolo{ki istra`uvawa na teritorijata na Makedonija se dojde do mnogubrojni novi bitni otkritija i podatoci za na{ata istorija. Tie svedo~at za edna bogata duhovna i svetovna kultura na na{iot narod. Pristustvoto na mnogubrojnite rimski moneti od vremeto na hristijanskite carevi, epigravskite spomenici, hristijanskite grobovi, brojnata kamena plastika, relikviite, krstovite, fragmenti od stari freski, vini~kite terakotni ikoni i mnogu drugi spomenici, otkrieni i seu{te neotkrieni, svedo~at za rasprostranetosta na Hristijanstvoto na ovie prostori.

So pokrstuvaweto na posledniot rimski paganski car, mu se dozvoli na makedonecot slobodno da gi iska`e svoite verski ~uvstva, i toj vedna{ po~na da go fali edinstveniot vistinski Bog, Tvorecot na neboto i zemjata, na s# vidlivo i nevidlivo, preku svoite race {tedro davaj}i s# od sebe gradej}i mu crkvi (hramovi). Vo toj period niz celata teritorija na Makedonija se podigaat golem broj na ranohristijanski baziliki od koi mnogu od niv bile golemi, rasko{ni i bogato ukraseni, svedo~ej}i deka makedonskiot narod dlaboko vo sebe go ~uval Hrista skrien zaradi zabranata za ispoveduvaweto na Hristijanstvoto. Do denes so arheolo{kite istra`uvawa vo R.Makedonija se otkrieni: 50 crkvi, 235 lokaliteti so pronajdeni kameni elementi od nekoja crkva, i se misli deka sevkupno vo R.Makedonija ima nad 300 takvi baziliki od periodot me|u prvata polovina od IV do VI vek, od pokrstuvaweto na Rimskoto Carstvo do varvarskite upadi na Avarite i Slovenite. Za prva izgradena crkva se smeta malata bazilika vo Stobi podignata vo prvata polovina na IV vek. No i site drugi vremenski ne zaostanuvale mnogu zad nea.

Kako rezultat na hristijanizacijata izvr{ena vo prvite tri veka, u{te vo po~etokot na V vek, Hristijanite na prostorot na Makedonija imale organizirana Crkva so crkovna erarhija, ~ii epskopi redovno u~estvuvale na Pomesnite i Vselenskite Sobori. Mitropolii i episkopii imalo vo Solun, Stobi, Heraklea, Lihnida, Bargala, Zapara, Tiveriopol, Skupi, Filipi, Verija, Larisa i drugi. Se misli deka imalo vkupo 120 episkopii. Solunskiot episkop bil na rang arhiepiskop, rimski vicar( zamenik) i pred site ostanati episkopi. Zaedno so Carigrad, Ravena i Rim imale vode~ka uloga vo Pravoslavieto.

Vo 379 godina, otkako teritoriite na Makedonija i Dakija pripadnale na prefekturata Ilirik, pod vlasta na isto~niot car Teodosij I, a osobeno po 381 godina po Vtoriot Vselenski Sobor, koga dostoinstvoto na Carigradskiot Patrijarh bilo izdignato vedna{ zad Rimskiot Papa, zapo~nuva i borbata me|u Rim i Carigrad za Solun, odnosno za makedonskite eparhii. Rimskiot Papa, {to od gri`a za za~uvuvaweto na Pravoslavnoto ispoveduvawe na verata, {to od borba za prevlast (za{to makedonskite episkopii od toa vreme, bez isklu~ok, se javuvaat kako “zapadni episkopii” ~ii odluki sekoga{ bile donesuvani vo Pravoslaven duh, nasproti razli~nite dvi`ewa na isto~niot hristijanski svet) donesuva nekolku posledovatelni akti za Solunskiot episkop t.e. makedonskite eparhii. Najprvo go ovlastuva da bira i nazna~uva novi arherei, no so izvestuvawe na Papata, da svikuva sinodi i sam da gi ureduva rabotite, i mu gi podvlastil eparhiite vo: Ahaja, Tesalija, Star i Nov Epir, Krit, Sredozemna Dakija, krajbre`na Dakija, Prva Mizija, Dardanija, Prevalitanija t.e. nad cel Ilirik so u{tei provincijata Prevalitanija. Najugleden Solunski episkop bil Aholij, koj bil najvlijatelen sve{tenik vo carskata prestolnina, i li~no go krstil carot Teodosij I, a pak carot Teodosij I tokmu vo Solun go donesuva poznatiot zakon vo koj e definirana sodr`inata na verata.

Vo sredinata na V vek na svetoven plan balkanskite zemji, pred s# Trakija, Mizija i Makedonija, bile pogodeni od gotskite varvarski upadi, a na duhoven plan so doa|aweto na nepodobniot Solunski arhiepiskop Anastasij se vlo{ile odnosite so Rim, i toga{ vo Carigrad nastanuva t.n. Akakiev raskol. Raskolot nastanal za vreme na imperatorot Zenon (476-491) i Carigradskiot Patrijarh Akakij (+483), koi ja otfrlile svetoote~kata veroispovest i se priklu~ile kon monofizitskata eres. Raskolot prodol`il i po smrtta na carot Zenon, koga na carskiot prestol do{ol Anastasij (491-518). Zaradi toa se vlo{uvaat i odnosite me|u Rim i Carigrad. Po eden neuspe{en obid za posredni{tvo od strana na Solunskiot episkop Andrej, zaedno so Ilirskiot episkop Vetranij zastanale na stranata na Konstantinopolis i se otklonile od Rim i Pravoslavnoto ispoveduvawe na Hristolo{kite dogmi. Iako Solun i cela Makedonija se priklu~ile kon akakievata {izma, sepak obidite na Pravoslavniot Papa povtorno da gi povrati eparhiite od Ilirik vo pravoslavnost ne prestanale. Toj so niza okru`ni pisma do site episkopi ja obrazlo`uva pogubnotsta na monofizitskata eres, i negovite napori vrodile plod. Prvi Dardanskite episkopi se sobrale vo svojata mitropolija Skupi i ja otfrlile eresta i poslu{nosta na Solunskiot arhiepiskop. Na pismoto isprateno do Papata bile potpie{ani: Skupskiot mitropolit Jovan so ostanatite Dardanski episkopi ~ii {to episkopski sedi{ta ne se spomenuvaat. Nivniot primer go posleduvale i episkopite od Nov Epir vozglaveni od Lavrentij Lihnidski, koi vo 494 god. mu iska`ale poddr{ka na Papata Gelasij ostanuvaj}i vo Pravoslavnoto ispoveduvawe na verata. Naskoro vo 515 god. i site drugi 40 episkopi od “Ilirik i Grcija” go prekinale odnosot so svojot arhiepiskop Dorotej od Solun, a ovoj pak od strav od imperatorot eretikot Anastasij ostanal privrzan kon Carigrad vo eres. Akakieviot raskol zavr{il po 34 godini (484-518) so smrtta na carot Anastasij i so krunisuvaweto na noviot konstantinopolski vasilevs ( car ) Justin po poteklo od na{ive prostori. Justin vovel zakon za pravoverstvo (Halkidonskata veroispovest) i se zakanil so te{ki kazni za onie koi ne se pridr`uvaat kon nego. Vo novo nastanatata situacija, Solunskiot mitropolit Dorotej koj, kako i negoviot prethodnik Andrej, bil privrzanik na {izmata vetil na Papata deka }e go svika sindot i }e go potpie{e Pravoslavnoto ispoveduvawe na verata. Vo drugite ostanati makedonski eparhii pobedata na Pravoslavieto nad monofizitstvoto se prifatila so voodu{evuvawe. A Solun i ponatamu si ja zadr`al svojata visoka pozicija vo hristijanskata Crkva.

So proglasuvaweto na Hristijanstvoto kako dr`avna religija se menuva i samata struktura na op{testvoto. Sega s# dobiva hristijanski karakter. Episkopot postanuva najvlijatelnata li~nost vo gradot i Pater Civitatis (tatko na gradot). Vlasta na episkopite e tolku zajaknata {to doveduva do formirawe na novi centri na mo}ta koi ja prevzemaat vlasta na administrativno-teritorijalnite zaednici. Novite carski pravni kodeksi dobivaat nova hristijanska konotacija, a so toa se pojavuvaat novi profesii i slu`bi od ~isto hristijanski karakter i potreba. Vo po~etokot na preminot od paganstvoto vo Hristijanstvoto, od docno-anti~kiot do ranohristijanskiot period, i samite gradski objekti dobivaat svoi novi nameni. Tie mnogu ~esto slu`at kako osnova na hristijanskite hramovi, luksuznite bazeni i nimfeoni postanuvaat baptiseriumi ( krstilnici ) za pokrstuvawe na neofitite (novoobratenite vo hristijanstvo) . Crkvata postanuva nositel i na grade`nata aktivnost. Se gradat bogati ranohristijanski crkvi - baziliki so bogati i rasko{ni mozaici i yidno freskoslikarstvo. So eden zbor, cela imperija, a so toa i cela teritorija na Makedonija, ve}e e hristijanizirana.

Vo Vizantija, vo onoj temen dela na monofizitstvoto, se pojavuva nova carska dinastija koja poteknuva od na{ive prostori, koja pred s# e pravoverna i mnogu pobo`na, i koja go poveduva novoto rimsko carstvo po nov tek, do`ivuvaj}i vistinski preporod i na svetoven i na duhoven plan. Predvodnik na taa dinastija e Justin koj poteknuva od maloto mesto Bederijana koe mnogumina u~eni go ubiciraat na dene{noto selo Bader blizu Skopje. Toj bil obi~en selanec, no pred s# itar, pronikliv i mnogu intelegenten, koj od obi~en vojnik napreduva do oficer, pa duri i do zapovednik na imperatorskata vojska - gardata na eksubitorite. Po smrtta na Anastasij, Justin bil izbran i proglasen za car. Me|utoa seta zasluga i slava na ovaa dinastija ja nosi negoviot vnuk od sestra Justinijan I, koj bil negov sovetnik i sovladar, po poteklo od maloto mesto Tavrision - dene{noto skopsko selo Taor. I nesomneno selanecot Justinijan od vnatre{nosta na Balkanot e najobrazovaniot ~ovek vo svojot vek i postanuva oli~uvawe na rimskata univerzalna ideja. Vospostavuvaweto na univerzalnoto rimsko carstvo bil ve~en kopne` za sekoj Vizantiec. Sveti car Justinijan I so svojot sestran duh i civilizatorska mo}, a pred s# so svojata dlaboka vera, toa go postignal i neslu~ajno Crkvata Bo`ja ovoj car go vbroila vo redot na Bo`jite Svetiteli(14/27.11). Za negovoto poteklo postoi mislewe deka e Sloven so slovensko ime Upravda. Mo`ebi zatoa {to poteknuval od ovie prostori imal toleranten i blag stav kon Slovenite koi vo negovo vreme seriozno ja zagrozuvale stabilnosta na vizantiskata dr`ava. No nie apriori ( od prva ), ovoj stav }e go otfrlime kako krajno neargumentiran, i neto~en i so sigurnost }e tvrdime deka Justinijan e Makedonec (za negovoto poteklo imame i svoj izgraden stav koj ne e predmet na na{eto istra`uvawe i ako sakate za toa mo`eme da pogovorime vo nekoja druga prilika).

Noviot car, kako {to se veli vo edinaesetata novela, sakaj}i da ja vozveli~i svojata tatkovina i rodno mesto, prvo go podiga gradot Justinijana Prima (Prva) na mestoto od svoeto malo selo i go pravi episkopsko sedi{te na novoosnovanata arhiepiskopija Justinijana Prima t.e Prva, koja podocna ohridskite arhiepiskopi }e ja zemat kako svoja prethodni~ka i }e se smetaat za nivni naslednici iu }ese imenuvaat kako arhiepiskopi i na Justinijana Prima. Za prv arhiepiskop }e se imenuva Katelijan, a nejzinata dieceza }e gi opfa}a oblastite: krajbre`na i sredozemna Dakija, ostatokot od Vtora Panonija, Prva Mizija, Prevalitanija, Dardanija i Vtora Makedonija. A so toa se namaluvaat ingerenciite i oblastite na Solunskiot arhiepiskop. Justinijan na novata arhiepiskopija Justinijana Prva dodeluva najvisok mo`en rang, vedna{ zad Rim i Carigrad. Duri i pred Aleksandrija, Antiohija i Erusalim.

Vo svojata nova odluka vo 535 godina so edinaesetata novela carot ja potvrduva 132 novela vo 545 godina so napraveni minimalni otstavki. Crkovno - politi~kata reforma na Justinijan vo Makedonija zna~elo obid za obnovuvawe na crkovnata organizacija po periodot na haoti~nite odnosi, posebno vo pograni~nite provincii so rekata Dunav. Iako negovata namera bila dobra, sepak taa predizvikala negoduvawe i `estoki raspravii. Ilirskite episkopi mu se sprotivstavile na carot po povod objavuvaweto na negovata t.n. Teopa{itska verska formula od 533 godina, no carot gi prinudil vo 536 godina istata da ja potpi{at. Ilirskite i makedonskite episkopi ne se soglasuvale nitu so odlukite nitu so t.n. tri poglavja, taka {to tie vo 549 godina oddr`ale svoj sobor i pismeno izrazile protest protiv carskata odluka na trite poglavja i arhiepiskopot Benenat kako privrzanik na carskata crkovna politika. Nivnite protivewa oti{le tolku daleku {to podocna se krenale i protiv odlukite od Pettiot Vselenski Sobor. No i tie ne bile ednoglasni, pa mnogumina makedonski episkopi zele redovno u~estvo na Pettiot Vselenski Sobor i stanale polnopravni potpisnici na negovite odluki. A samata arhiepiskopija na Justinijana Prima }e opstojuva kako posebno crkovno - administrativno telo do 602 godina.

Vo V vek, kako i nasekade na Balkanot, glavna opasnost za ranohristijanskata Crkva vo Makedonija, pred s#, bile varvarskite plemiwa Germani i Huni, a na preminot od V kon VI vek, Avarite i Slovenite koi re~isi i ja uni{tile.

Vo sredinata na VI vek, za vreme na valadeeweto na sveti car Justinijan I, se odviva posledniot procvet na grade`ni{tvoto vo Makedonija. Vo toj period, so varvarskite upadi na Avarite i Slovenite, re~isi i da ne ostanale zdravi yidovi na ovie prostori. S# bilo sru{eno. Prvite upadi na Slovenite na teritorijata na Vizantija se smetaat vo 493 godina. I od toga{ do sredinata na VII vek cela teritorija na anti~ka Makedonija bila naseledna od Slovenite. Edinstveno Solun, blagodarenie na molitvite na sveti Dimitrij, zakrilnikot na gradot, kako {to se spomenuva vo deloto ^udata na sveti Dimitrij, ostanal neosvoena tvrdina.

Iako nivnite napadi bile vandalski, naravot varvarski, a religijata paganska, sepak Hristijanstvoto vo Makedonija nikoga{ ne is~eznalo. Episkopite od Makedonija, iako sega vo mnogu pomal broj, i ponatamu zemaat u~estvo vo Pomesnite i Vselenskite Sobori. Arhiepiskopijata Justinijana Prima egzistira duri do 602 godina, a Solunskata i ponatamu prodol`uva da opstojuva i povtorno so visok rang me|u pravoslavnite Crkvi, na visokoto petto mesto. I u{te, koga na ovie prostori okolu 680 godina bile osvoeni od Bugarite tie nai{le na domorodno makedonsko hristijansko sve{tenstvo. I prvite hristijanizirawa na Slovenite i Bugarite bile izvr{eni ne od pridojdeni odnadvor, tuku od istoto toa domorodno makedonsko sve{tenstvo, a sv. Metodij I sv.Kiril samo gi dokrstile onie slovenski narodi koi seu{te ostanale nekrsteni.

P,s

Ovoj tekst e pi{uvan u{te vo Makedonija vo mastirot Vodo~a kade imavme na raspolagawe bogata biblioteka so golem broj na naslovi. Mislej}i deka cel `ivot }e si ostanam vo mojot sakan manastir napraviv propust {to ne ja zabele`av koritenata literastura i ne podvlekuvav fus noti. Ve molam da mi prostate za toj moj propust.