St Prohor Pchinski Monastary - Donnybrook

Contact

Address:
130 Springs Road
DONNYBROOK,
VIC, 3064
Australia

Telephone:
T/F: +61 3 9745 2261
T/F: +61 3 9745 2233

Website:­
www.stprohor.org.au
www.svprohor.org.au
donnybrook@stprohor.org.au

Igumen Gavril
M: +61 433 063 383
otecgavril@stprohor.org.au
otecgavril@yahoo.com.au

View Larger Map

2 Responses to “Contact”

  1. 1
    Chris Purdef Says:

    Chestito novata stranica.

    Neka Vi sluzhi Hristovoto Voskresenie za mir i spasenie.

    Samo so Gospod napred vo Vashata prekrasna misija!

    Kris

  2. 2
    gjakon Lazo Says:

    “8 DEN”

    “Koj e bolen i znae za svojata bolest, toj treba da bara lek za da ja izleci.”
    “Koj mu kazuva na drugite za svojata bolest, toj e blizu do svoeto izlekuvanje i brzo ke go najde lekot”. Sveti Isak Sirin

    Iako Sveti Isak Sirin misli so ovie svoi pouki, prvo na nasite moralni bolesti, i nasite sogresenija, koi doveduvaat do niv, nie bi mozele ovaa negova pouka da ja prosirime na site nasi bolesti.
    Vo prv moment mozebi ke izgleda cudno, no fakt e deka povekjeto ljuge se bolni, a i da samite ne znaat za svojata bolest. Bez razlika na prividnoto normalno funkcioniranje na site nasi organi, vo soglasnost so centralniot nerven system, covekot e sepak smrtno bitie, i kako takov podlozen na najraznovrsni bolesti.
    Nezavisno od razvojot i vlijanieto na civilizacijata, koja mozi da deluva i pozitivno i negativno na celokupniot covecki organizam, covekot se trosi i zamoruva, vo tekot na svojot zivot, i pokraj neprestanoto obnovuvanje na slozeniot metabolizam vo negovot telo, starosta brzo doagja, a so toa i postepenoto izumiranje na vitalnite kelii vo teloto, koi po hristijanskoto uveruvanje a i po naucnite soznanija se besmrtni.
    Sto covekot, navistina najcesto go pravi da bide bolen? Osven nehigienskite uslovi vo koi zivee, nezdravata hrana, i necistiot vozduh, najopasnite predizvikuvaci na negovite bolesti, poteknuvaat od negoviot emotiven zivot; Isus Hristos vo Svetoto Evangelie rece deka se toa losite misli koi izleguvaat od srceto covecko.
    Sovremeniot nacin na ziveenje, vo koi ljugeto se povekje se optereteni so rabotata, so pritisokot koi moraat da go podnesuvaat na rabotnoto mesto(sega vo sekoj oglas za sekoe rabotno mesto se postavuva uslovot dali mozete da rabotite pod pritisok) doveduvaat do haos vo emotivniot zivot na covekot, i pocnuvaat neritmicno da se pojavuvat i smenuvaat razni custva i misli na strav, gnev, somnevanje, zalost, preterani grizi za razni nepotrebni raboti, da so tekot na vremeto ako ne uspeeme da gi kontrolirame site ovie negativni custva, istite se odrazat negativno na rabotata na poedini organi na coveckoto telo, slabeejki go so toa negoviot imun system.
    Ovoj process na razboluvanje na poedini ili povekje organi vo naseto telo, nekoj pat se odviva dosta dolgo, a i da covekot ne primetil, deka se razbolel.
    Denesniot moderen nacin na ziveenje si go napravija svoeto, covekot e se povekje osamen i depresiven, optereten so site moderni uslovi koi gi diktira vremeto vo koe ziveeme, i negoviot zivot tolku brzo i neosetno ke pomine, da ne osoznal koja e negovata stvarna cel na negoviot zivot.
    Kakva tragedija za covekoviot zivot kako kruna na Bozjoto stvaranje, “Covekot e bitie, no ima zadaca da stane Bog” pisuva Sveti Grigorie Bogoslov”.
    Prema toa od nas zavisi dali vo tekot na nasiot zivot ke se razbudime od nasiot dolg son, bidejki spored naucnite ispituvanje covekot golem del od svojot zivot go pominuva vo spienje, povremeno aktivirajki samo eden mal del od svojot ogromen intelegenten potencijal.
    Dali ke mozeme da si priznaeme, odnosno da ja prepoznaeme nasata bolest nasata gresna priroda, nasite sekojdnevni sogresenija, ako imame sili da go napravime toa, ako imame sili da go pobedime narcizmot vo sebe, samo togas ke mozeme da se razbudime od nasiot dolg son, i da pocneme da ja barame smislata na nasiot zivot. Samo togas ke mozeme da povikame kon Onoj koj edino moze da ni dade odgovor na nasite sekojdnevni baranja, koj moze da ni dade Mir, i da go nasoci nasiot zivot kon praviot pat: Vistinata i Zivotot.
    Za nas Hristijanite navistina nema drug uslov osven ovoj. Samo taka ke mozeme da gi doziveeme i razbereme velicestvenite i paradoksalnite zborovi na Svetiot apostol Pavle (II Poslanie do Korintjanite 12, 10) “Zatoa dobro mie vo slabostite, vo navreduvanje, vo maki, vo progonuvanje, vo taga za Hrista, oti koga sum slab, togas sum silen”.
    Mozebi sega barem malku se doblizivme do zborovite na Svetiot Isak Sirin: Koj e bolen(a site sme bolni) i znae za svojata bolest( znaci go otkril potekloto na bolesta, ne samo vo coveckata slabost i smrtnost, tuku i vo svojot sopstven grev, ziveejki emotivno i misleno haoticno) takov covek treba da bara lek za svojata bolest veli Sveti Isak Sirin.
    Od kogo treba da bara lek covekot, komu Bog se smiloval, da mu ja otkrie pricinata na negovata bolest, i negovite stradanja, koi vo tekot na negoviot zivot go pravele da bide, nervozen, uplasen, osvetoljubiv, da gi obvinuva sekogas drugite za svoite stradanja, za svojata depresivna sostojba vo koja sto zapadnal? Od kogo ke bara lek ako ne od iscelitelot na dusata i teloto nase Gospod Isus Hristos, edinstveniot nas prav Lekar za site nasi bolesti. Toj nas vistinski Lekar na eden ubav i tainstven nacin ni go objasnuva vtoriot del od porakata na Svetiot Isak Sirin koja glasi:”Koj mu kazuva na drugite za svojata bolest, toj e blizu do svoeto izlekuvanje”
    Sto znaci ovaa vtora poraka osven ako ne opomena, deka ne treba da ja prikrivame svojata bolest, ako vekje ednas sme ja otkrile, kako ne bi ja povredile nasata sueta i gordost, samo ako uspeeme da go napravime toa ako se izdigneme, nad seto ona sto postojano ne vlece kon toa da ne smee da se ponizime i da ja pokazeme nasata bolest, onoj moment koga ke go napravime toa koga ke uspeeme na nekoj drug da mu kazeme za svojata bolest, nie ke go najdeme lekot za nasata bolest.
    Koj treba da bide toa drugo lice na koe treba da mu kazeme za svojata bolest?
    Vakvo poverlivo lice moze da bide sekoj onoj na koj mu veruvame, koj go sakame, vo koj imame doverba, i sigurno koj moze da ni pomogne.
    Toa moze da bide tatkoto, majkata, mazot, zenata, dobar prijatel, a za nas Pravoslavnite Hristijani najdobro e toa da bide duhovno lice, ispovednik vo Crkvata koj pominal niz site ovie sostojbi na bolesta, i so pomos na Gospod nas Isus Hristos se lekuval i izlekuval.
    Samo vakov covek koj najprvo sam ja prepoznal svojata bolest i uspeal da ja kaze na drug, i se izlecil, samo takov duhovnik i ispovednik ke bide sprovodnik na Svetiot Duh, so pomos na Koj ke gi pronajde otkrie i izleci nasite duhovni i dusevni i telesni bolesti.
    gjakon Lazo Lazarovski

Leave a Reply

With Blessing From His Eminence Bishop Petar

© 2010 Macedonian Orthodox Monastery St. Prohor Pchinski | Entries (RSS) and Comments (RSS)